Lav Tolstoj — dela koja su ostavila najjači utisak
Rat i Mir, Ana Karenjina, Smrt Ivana Iljiča — ovim delima je Lav Tolstoj u mnogome uticao u izboru knjiga ili stilu pisanja svojih čitaoca. Međutim, ko je najviše uticao na Tolstoja? Srećom, postoji odgovor na ovo pitanje. Naime, 1891. godine, kao šezdesetrogodišnjak, ovaj pisac je sastavio spisak knjiga koje bi svima preporučio.
Jedan ruski izdavač je pitao preko 2000 profesora, znalaca, umetnika, pisaca, javnih ličnosti da kažu koje su knjige najvažnije za njih. Tolstoj je odgovorio izdavaču poslavši mu spisak koji je podeljen na pet različitih razdoblja čoveka. Takođe, ocenio je jačinu uticaja svake knjige sa „izuzetan“, „ veliki“ i „značajan“.
Pogledajte liste u kojima su knjige poređane po uzrastu u kom bi trebalo da se pročitaju, počevši od detinjstva.
Detinjstvo do 14 godina
Priča o Josifu i njegovoj braći – Biblija — izuzetan uticaj
Priče iz hiljadu i jedne noći: četrdeset lopova, princ Kam-al-Zaman — značajan uticaj
Mala crna kokoška – Pogorleski — veliki uticaj
Ruske biline: Dobrinia Nikitič, Ilija Muromec, Aljoša Popovič. Narodne priče — izuzetan
Puškinove poeme: Napoleon — značajan
Odmor, priroda, knjige, muzika – to je moja ideja sreće.
Od 14 do 20 godina
Jevanđelje po Mateji: Beseda na gori — izuzetan
Sentimentalno putovanje kroz Francusku i Italiju – Lorens Stern — veliki
Ispovesti i Emili ili o vaspitanju – Žan Žak Ruso — izuzetan
Julija ili Nova Eloiza – Žan Žak Ruso — veliki
Evgenije Onjegin – Aleksandar Sergejevič Puškin — veliki
Razbojnici – Fridrih Šiler — veliki
Šinjel, Priča o svađi dva Ivana i Nevski prospekt – Nikolaj Gogolj — značajan
Vij – Nikolaj Gogolj — izuzetan
Poštenje je zamišljeno da upotpuni prostor gde bi trebalo da bude ljubav.
Mrtve duše – Nikolaj Gogolj — veliki
Lovčevi zapisi – Ivan Turgenjev — veliki
Polinka Saks i priče o Alekseju – Aleksandar Družinin — veliki
Nesrećni Anton – Dimitrij Gligorovič — veliki
Dejvid Koperfild – Čarls Dikens — izuzetan
Junak našeg doba i Taman – Mihail Ljermontov — veliki
Istorija osvajanja Meksika – Vilijam Preskot — značajan
Od 20 do 35 godina
Herman i Doroteja – Johan Volfgang von Gete — veliki
Zvonar Bogorodičine crkve u Parizu – Viktor Igo — veliki
Pesme – Fjodor Tjutčev — značajan
Pesme – Filip Koltsov — značajan
Dva najmoćnija ratnika su strpljenje i vreme.
Ilijada i Odiseja (ruski prevod) – Homer — značajan
Pesme – Afanasi Fet
Fedon i Gozba – Platon — značajan
Od 35 to 50 godina
Ilijada i Odiseja (na grčkom) – Homer — značajan
Biline — značajan
Jadnici – Viktor Igo — izuzetan
Anabaza – Ksenofont — veliki
Romani Gospođe Elen Vud — značajan
Romani Džordž Eliot — značajan
Romani Antonija Trolopa — značajan
Od 50 do 63
Sva jevanđelja na grčkom jeziku — izuzetan
Knjiga Postanja (na hebrejskom) – Mojsije — veliki
Napredak i siromaštvo – Henri Džordž — veliki
Diskurs po pitanjima religije – Teodor Parker — značajan
Dosada: želja za željama.
Govori Frederika Vilijama Robertsona — značajan
Suština hrišćanstva – Ludvig Fojerbah — značajan
Misli – Blez Paskal — izuzetan
Epiktetova dela — izuzetan
Konfučije i Mencius — veliki
Lalitavistara Sutra (budistička knjiga) — izuzetan
Leo Ce — izuzetan
BITĆA AUVSTERLIKU
U bliskučij denj peremoh Napoleona vidbulisja biljš značni peremohi, niž peremohi, otrimani 2 hrudnja 1805 r. rosijsko-auvstrijskoho armijeju uv Austerlici, ščo na piuvnič vid Vidnja, uv ričnicju joho koronaciji za francuzkoho imperatora, ale cja bitva zališilasja simvolom joho talent vojennoho času, višča komanda i komanduvannja, bliskavična reakcija na minlivu situaciju. Z desjatkiv vihranih bitv, Bonapart uvvažav najbiljšoho i najjaskravišoju peremohu uv Austerlic.
Bitva pri Auvsterlici – perša bitva u vijni proti Franciji Napoleona 1805 roku tak zvanoju Trećoju koalicijeju (Auvstrija, Velikobritanija, Rosija ta Neapolj). Osnouvna auvstrijska armija bula rozmiščena pid komanduvannjam erchercoha Karla na piuvnoči Italiji, ale Napoleon zdijsniv veliki operaciji na piuvnoč vid Aljp. Zdijsnjujuči svoju najbiljšu mriju, uvtorhnennja u Velikobritaniju, vin vede 200 000 veteraniv anhlijskoji armiji na shid, rozdilenih na sim divizij pid komanduvannjam najzdibniših komanduvačiv novitnjoji istoriji: Neja, Marmona, Davo, Ožrom, Sultana, Lani ta Bernadotti. Zir Napoleona, Mira z kavalerijeju, ta Besse z 10 000 imperatorskoji hvardiji pišli z nimi. Voni projihali 200 milj uvsoho za čotirnadcjać dniv, švidše, niž peredbačali auvstrijci ta rosijani i uvstihli pidhotuvati oboronu. Masštabnim maneuvrom Napoleon zmusiv kapituljaciju auvstrijskoji armiji pid heneralom Mako bilja Uljma uv žouvtni. Nastupnoho misjacja Napoleon uvijšov do Vidnja. Rosijska armija pid Mihajlom Ilarionovičem Kutuzovim, ščo ruhalasja na zahid do sojuznika z Makoju, dijšla do Ini. Povidomlenij pro peremohu Napoleona, Kutuzov švidko vidstupaje do Moraviji, de do njoho prijednujećsja divizija auvstrijskoji armiji, jakij uvdalosja uniknuti francuzkoho otočennja ta zahoplennja.
Do ostannjoji hodini Kutuzov, holouvnokomanduvač sojuznih armij, uvvažav, ščo nijaki boji ne povinni rozpočatisja, poki častina auvstrijskoji armiji z Italiji pid erchercohom Karlom ne pribude. Komanduvannja uvzjav na sebe molodij i pospišnij rosijskij imperator Oleksandr I z zaviščenimi auvstrijskimi polkovodcjami, za shvalennjam auvstrijskoho imperatora Franca I ta molodih rosijskih oficeriv, i virišiv prijnjati bitvu, jak planuvav auvstrijskij polkouvnik Vajroter, miž Pracenskoju visotoju, jaka ćahnećsja blizko pjati kilometriv, visokoju do 300 m, z polohimi silami, i selo Osterlika.
Ne čekajuči auvstrijskih pidkriplenj z Italiji ta Tirolja, jak radiv oberežnij Kutuzov, imperator Oleksandr virišiv napasti. Osnouvna ideja planu Vejtera poljahala uv tomu, ščob vidrizati Napoleona vid Vidnja, otočiuvši francuzke pravo krilo i vidvođačis do prusskoho kordonu. Voni rozrahovuvali na joho hitkij zahist poziciji, ne majuči nadiji ta namiru kontratakuvati.
Sojuzniki vijihali do Brno 27 listopada. Voni prohresuvali poviljno i pribuli do Austerlica, priblizno za 70 km, pered počatkom noči 1 hrudnja.
Vin uvčasno otrimav Bonaparta i zumiv vimušenim maršem pidijti do Peršoho ta Druhoho korpusiv.
Oboronnij plan francuziv širinoju blizko 4 kilometriv znahodiuvsja na pravomu berezi rički Holjdbah, na piuvdenj vid dorohi Olmič – Brno, na piuvnič vid stavu bilja Teljnicja. Na pravomu krili vin rozmistiv tri diviziji Četvertoho korpusu, na livomu tri viddilennja Pjatoho korpusu. Pravim krilom komanduje maršal Dav, a livim – maršal Lan. Heneral Udino z hvardijami ta hrenadercjami ta maršal Mira z kavalerijeju je rezervom.
Sposterihajuči za bičnimi ruhami sojuznikiv z 29 listopada po 1 hrudnja, koli vin perekonauvsja, ščo jih holouvnij udar bude jti u naprjamku Pracena ta na piuvdenj, Bonapart virišiv pereklasti osnouvni sili, 1-j korpus, Četvertij korpus, hvardiji, hrenader i kinnota, ščob nastupnoho dnja rozirvati z nimi centr sojuznikiv.
Za zadumom Vejtera, pojava sojuznikiv počinajećsja uv tumani, 2 hrudnja o 5 hodini 30 hvilin. Perša, druha ta treća rosijski koloni ta auvstrijskij avanhard (komandirami rosijskoji koloni je henerali Doktorov, Lanžeron i Psibišeuvskij, todi jak auvstrijskij avanhard očoljuje heneral Kinmejer) pid atakoju henerala Bukšeuvdena proti Teljnici ta Sokoljnici. Četverta kolona (rosijani ta auvstrijci) pid rosijskim heneralom Miloradovičem ta auvstrijskim heneralom Kolovratom vistupila nazustrič Kobeljnice. U cij kolonci buli Kutuzov i cari Oleksandr I ta Franc I. Rosijska imperatorska hvardija, jakoju komanduvav velikij knjaz Konstantin, molodšij brat carja Oleksandra I, perebuvala uv zapasi.
Kutuzov vahauvsja pokinuti Pracenski visoti četvertoju kolonoju, rozumijuči jihnju značimisć. Ale priblizno o 9 hodini prijihav imperator Oleksandr I u suprovodi imperatora Franka I i nakazav javitis, ščo Kutuzov robiv, hoč i neohoče, tomu ščo imperator coho ne zaperečuvav. Pjata kolona (auvstrijska kavalerija) pid knjazem Lihtenštejnom vistupila na piuvdenj vid dorohi Olmik – Brno.
Na protiležnomu boci, na visokomu ohljadovomu postu, malenjkij korsikanec sposterihav za herojičnim bojem Davu na pravomu krili iz 7-kratnim vorohom i sojuznickoju četvertoju kolonoju, ščo zališaje Pracenski visoti proćahom 7 hodin 30 hvilin. Vin propustiv hodinu krivavoho, neriuvnoho konfliktu miž Davu i Bukšeuvdenom. Liše čerez dezorhanizaciju sojuznikiv francuzke pravo krilo ne bulo zlamane.
O 8:30 ranku vin nakazav centru pid maršalami Sultanom i Bernadottom rozpočati ataku. Velikij vojenačaljnik stav hospodarem situaciji na poli boju i z bliskavičnoju švidkisću bij prodouvžuvauvsja tak, nibi na šahovij došci, jak vin coho hotiv. O 9 hodini francuzkij korpus okupuvav Pracenski visoti. O 11 hodini – rozbita i zdivovana četverta kolona sojuznikiv vihodić u vidstauvku, za bažannjam Oleksandra I, za Austerlikom. Car Oleksandr I ledve ne unikne zahoplennja, jak i poranenij Kutuzov. Nasprauvdi proriv u Pracenski visoti buv virišenij. Vijavilosja, ščo Kutuzov mav raciju.
Imperatorska hvardija Napoleona na čoli z maršalom Besje ta Peršim korpusom na čoli z Bernadottom pobili rosijsku imperatorsku hvardiju na čoli z velikim knjazom Konstantinom, jakij sprobuvav kontrataku, a takož vidstupiv do Asterlic.
Oleksandr I nadsilaje nakaz Bukšeuvdena pro vidklikannja. Na livomu krili francuziv maršal Lan do 11 hodini zupinjaje korpus rosijskoji armiji na čoli z princom Bahrationom.
Ob 11 hodini Napoleon nakazuje Četvertomu korpusu na čoli z Suljtom zauvdati udaru po flanhu i tli inšoji rosijskoji koloni na pravomu krili Franciji, a potim nehajno vidpraviti uv ataku hrenadiriv i ohoronciv. Maršal Lan nakazav, pidkripiuvši kinnotu pid maršalom Mirom, demontuvati Bahration. Bahrationu dopomahaje auvstrijska kinnota princa Lihtenštejnu, ale uvse marno, i o 15:00 Bahration vidstupaje uv bik Olmika.
Bukšeuvden, komandir peršoji, druhoji ta trećoji rosijskih kolon, nakazuje vidstupiti blizko 13:00. Bulo uvže pizno. Davu atakuje joho z frontu, Suljt z fonu. Stouvpi skinuli na zamerzli stavki bilja Sačana ta Teljnici. Pid vahoju ljudej ta sporjadžennja ta pid plaščanikami velikoji francuzkoji batareji z dvadcjati pjati harmat bilja kaplici svjatoho Antonija probiuvsja lid, a blizko 2000 rosijskih soldativ znajšli smerć u križanih stauvkah.
U sojuznikiv na počatku bitvi bulo 85 000 čolovikiv (74 000 rosijan i 11 000 auvstrijciv). Z nih 15 000 buli uvbiti abo poraneni, 20 000 – poloneni.
Z 70 000 soldativ u francuziv bulo 1305 zahiblih.
Zauvđaki najavnosti troh imperatoriv, vidomih jak „bitva trijki“, bliskuča peremoha Napoleona zmusila Franka I uklasti mir u Poznani, postupiuvši Veneciju Napoleonu i timčasovo pripiniuvši antifrancuzkij sojuz.